PLAVANJE DOJENČKOV PO FREDOVI METODI
Verjetno ste se že spraševali, kaj je potrebno za optimalen razvoj dojenčka. Pri tem se pojavijo vprašanja, kot so npr. "Katera področja razvoja poznamo?”, "Kako razvijati ta področja?” in "Ali je smiselno dojenčke vključevati v strokovno vodene dejavnosti?”. Poglejmo, kako lahko na vsa ta vprašanja odgovorimo s Fredovo vadbo, ki vključuje plavanje za dojenčke. Po Fredovi metodi je organizirano tudi plavanje za malčke.
Plavanje je definirano kot gibanje v vodi, ki se izvaja v določeni plavalni tehniki.1 Da bi dojenček plaval samostojno se že na prvi pogled zdi nemogoče. Končni cilj vadbe v vodi tako ni samostojno plavanje dojenčka, temveč mu preko različnih iger omogočiti, da se na čim bolj bolj zabaven način spoznava z vodo, in se tako pripravlja na kasnejše učenje plavanja.1,2
Plavanje za dojenčke spodbuja dojenčkov sonožni odriv in mu privzgoji pozitiven odnos do vode
Programi z usmeritvijo v plavanje dojenčkov so se začeli razvijati šele po letu 1960.2 Programi, ki se izvajajo danes, so sestavljeni iz različnih specifičnih ciljev. Najpogostejši so: 1) spodbujati dojenčkov sonožni odriv v prsnem položaju; 2) z vodnimi igricami dojenčka prilagoditi na vodo ter mu privzgojiti pozitiven odnos do vode; 3) podaljšati refleks zadrževanja dihanja z načrtnim potapljanjem dojenčkove glave.2 Prvi in drugi cilj sta temelja Fredove metode učenja plavanja, saj sta optimalno počutje in občutek varnosti predpogoja za uspešno prilagajanje na vodo, spoznavanje novega okolja, in usvajanje novih gibalnih spretnosti. To s potapljanjem težko dosežemo, oziroma pogosto dosežemo nasprotno - dojenček dobi odpor do bivanja v vodi.
Dojenčku je potrebno zagotoviti varno in udobno okolje, v katerem lahko samostojno raziskuje
Kako lahko dojenčku zagotavljamo optimalno počutje in občutek varnosti? S prisotnostjo staršev pri vadbi ter z uporabo Fredovega plavalnega obroča, ki otroka postavi v vodoravni položaj in mu nudi varnost skozi igralne vaje. S ciljnimi vajami spodbujamo sonožni odriv – refleks, ki je prisoten dokler dojenčki ne začnejo usvajati hoje.2 S temi vajami in velikim številom ponovitev sonožnega odriva razvijajo osnove za prsno plavalno tehniko oz. njeno osnovno obliko, ki ji pogovorno rečemo žaba. Prsna tehnika je med vsemi plavalnimi tehnikami najbolj ekonomična in varna.1 S pomočjo Fredovega plavalnega obroča, ki ima prsni del, dojenčku omogočamo samostojno gibanje in raziskovanje. Premikanja na kopnem v takem obsegu še zdaleč ni zmožen1, zato mu Fredov plavalni obroč in primerno topla voda vzbudita veliko motivacijo za gibanje.
Vadba v vodi ne vpliva le na gibalni razvoj dojenčka
V učni proces ne spada le učenje plavalne tehnike (oz. spodbujanje sonožnega odriva); plavanje za dojenčke namreč omogoča otrokov celostni razvoj. Skozi strokovno načrtovano vadbo v vodi oz. "plavanje” dojenček razvija nadzor nad lastnim telesom in gibanjem.
3 Hkrati vadba v vodi vpliva na razvoj in
krepitev srčno-žilnega sistema, skeleta, mišičja, termoregulacije ter na dojenčkov psihični in socialni razvoj. Pri zgodnjih šestih mesecih, ko običajno dojenčke vključimo v vadbo, je to velikokrat prvi reden stik z drugimi odraslimi in dojenčki, ki niso člani njegove družine.
Celostni pristop omogoča, da se predšolski otroci po Fredovi metodi prej naučijo plavati kot po "klasični metodi” učenja plavanja.4 Klasična metoda ne vključuje Fredovega obroča in so je otroci deležni pozneje v razvoju, običajno na začetku šolanja v obliki plavalnih tečajev. Tako mnogi malčki, ki Fredov program obiskujejo že od obdobja dojenčka, postanejo plavalci še pred vstopom v šolo.
1. Šajber, D. (2022). Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta.
2. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber, D., Vute, R., Bednarik, J., Kapus, M., Čermak, V. (2002). Plavanje: učenje: slovenska šola plavanja za novo tisočletje : učbenik za učence-študente, učitelje- profesorje, trenerje in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
3. Langendorfer, S. (2019) "Self-agency and Swimming: Letting Babies Be Your Teachers," International Journal of Aquatic Research and Education, 11(3), Article 1. DOI: https://doi.org/10.25035/ijare.11.03.01
4. Vidovič, M., Šajber, D., Kapus, V. (2004). Uspešnost učenja prsnega z vidika dveh različnih metod učenja plavanja pri štiri in petletnih otrocih. Pišot, R., Štemberger, V., Zurc, J., Obid, A., Zorman, A. (ur.), Zbornik prispevkov. 3. mednarodni znanstveni simpozij Otrok v gibanju (str. 176–177). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.